Kaj je dobro vedeti o Turčiji

Zadnje čase opažam, da  se čedalje več Slovencev odloča za dopustovanje v Turčiji. Zaradi ugodnih cen letalskih kart je ta država čedalje bolj priljubljena destinacija med mojimi sorojaki. Nekateri o Turčiji vedo veliko, med njimi ste nekateri že obiskali Turčijo in se radi vračate, za druge pa je ta dežela še vedno bolj kot ne zavita v tančico skrivnosti.

Za slednje sem se odločila, da bom podala nekaj informacij katere bi omogočile boljšo predstavo o državi v katero potujejo. Informacij pred potovanjem glede vize - ta za Slovence že leta ni več potrebna, podnebja in podobnem, je na internetu dovolj zato bom sama delala predvsem na odpiranju vpogleda v turško kulturo.

Spomnim se vtisa, ki sem ga dobila, ko sem sama prvič obiskala Istanbul leta 2007. Do takrat sem potovala le po srednji in zahodni Evropi ter Balkanu in turška kultura je bila zame nekaj povsem novega in intenzivnega.

Kaotičen promet, izjemno gostoljubje domačinov, drugačna mentaliteta... vendar vsekakor je bila moja prva izkušnja s Turčijo zelo pozitivna. Od takrat sem se v Carigrad še večkrat vrnila, danes pa temu mestu lahko rečem moj dom saj tu živim že šest zanimivih let.

Promet
Večji popotniki bodo mnenja, da je turški promet še vedno relativno varen saj obstajajo hujši ekstremi na tem svetu. A vendar za nekoga, ki prvič potuje izven urejenih delov Evrope je sprememba velika. Veliko je trobljenja in izsiljevanja - kdor se zna preriniti ima prednost. Kolesarske steze naj vas ne prevarajo, saj kakšnega velikega pomena ne nosijo. Tudi zebre in semaforji ne služijo vedno svojemu namenu, tako da, če vozite: pazite na pešce; in če pešačite: bolj kot semaforje opazujte promet okoli sebe. Dokler se ne privadiš je najbolje opazovati domačine in se zliti z okolico.

Na sploh so Turki zelo temperamentni, to boste opazili tudi med vsakodnevnimi dejavnostmi recimo med prerivanjem na avtobus. Če boste kulturno čakali in dajali prednost ne boste daleč prišli, zato kar veselo v boj za svoje mesto, da vas ne povozijo bolj borbene babice.

Turška kava ali čaj?
Ob prvem obisku Turčije me je presenetilo koliko čaja Turki popijejo in kje za vraga je turška kava? Seveda se kavo da dobiti, prav tako jo doma gospodinje kuhajo, vendar vsakodnevno ljudje pijejo predvsem čaj. To boste lahko opazili že z vandranjem po mestu ali vaseh, prav tako je v domovih čajnik vedno na štedilniku in običajno te ljudje povabijo na čaj in ne na kavo. Ki pa je zelo dober. Gre za črni pravi čaj, ki ga proizvajajo lokalno na območju Črnega morja. Pitje čaja se je razširilo na začetku 20. stoletja, ko je kava postala drago uvozno blago.

Image result for turkish coffee or tea

Islam in sekulariziranost
Če se zavedamo, da je v Turčiji prevladujoča religija islam, ki vsekakor vpliva na vsakdanje življenje, potem lažje dojemamo tudi ostale navade. Vendar je Turčija od reform Atatürka naprej tudi sekularizirana država, kar prav tako vpliva na njeno drugačnost in neprimerljivost z arabskimi  islamskimi državami. Zato v Turčiji pijejo alkohol, a vendar ga ni mogoče dobiti čisto povsod kot pri nas. Nekatere trgovine ali restavracije nimajo v ponudbi alkoholnih pijač. Zato vse turkinje ne nosijo čadorja, niti ne nujno naglavne rute, a zagotovo so njihova oblačila spodobno izbrana. Vse to je popolnoma odvisno od posameznikov oz. posameznih družin, od katerih so nekateri zelo verni muslimani, nekateri so približno verni in nekateri celo ateisti.

Kljub dejstvu, da ste svobodni in ne boste šli v zapor, če se boste npr. poljubljali v javnosti bi vseeno podala nekaj nasvetov/razlag predvsem ženskam pred odhodom v Turčijo.

Kot boste opazili se turški pari v javnosti poljubljajo predvsem na lica, tako da če boste svoji dragi v javnosti delili strastne francoze, ste lahko deležni določenih neodobravajočih pogledov. Izjema so točke, ki so poplavljene s turisti.

Večina žensk v večjih mestih in zahodnem delu Turčije ter obalnih predelih se oblači zahodnjaško. Vidite seveda lahko tudi številne pokrite muslimanke. Turčija je čudovita mešanica vsega. Nekatere ženske se oblačijo tudi bolj odprto, večina pa se oblači tako kot me Evropejke, vendar s smislom za skromnost. Pazijo, da njihova oblačila ne preidejo meje neokusnega, ki so v Turčiji malo bolj visoke kot pri nas. Oblačijo se zelo lepo vendar izogibajo se čemur koli izzivalnemu, naj bodo to dekolteji ali mini krila.

Related image

Kot turistom nam je sicer prizanešeno saj domačini vedo, da je naša kultura drugačna. Še posebno ne boste povzročili nobene reakcije v turističnih predelih. Vendar v mestih kot je na primer Istanbul lahko hitro zaidete v bolj konzervativno sosesko. Tam se lahko počutite zelo neprijetno, če boste pohajale v bolj odprtih kosih oblačil. Zato bi moj nasvet bil, oblecite se predvsem udobno in izogibajte se prekratkim krilom in globokim dekoltejem. Tudi brez dekolteja ste lahko oblečene zelo lepo. Kljub temu, da imate vso svobodo pri izbiri oblek v Turčiji, menim da je vseeno lepo, če se spoštuje lokalna kultura.

Related image

Rezultat iskanja slik za eyup kadin
Vse tri zgornje slike predstavljajo različne stile oblačenja Turkinj.

Ko si ''usekneš'' nos
Veliko je pravil obnašanja in vljudnosti, od katerih so nekatera bolj samoumevna, nekatera pa manj oziroma neznana, če stvari ne poznaš. Tako je recimo z brisanjem nosu v javnosti. Prvič, ko sem prišla v stik s tem tabujem mi ni bilo jasno zakaj me ljudje na ulici tako čudno gledajo. Imam kaj na obrazu?? V laseh?? Čez čas sem ugotovila, da je bil problem v tem, da sem si brisala nos. To niti nisem delala glasno ali kakorkoli drugače moteče, zato mi v tistem trenutku tudi ni prišlo na misel, da bi bil to problem... Ampak očitno je bilo dovolj za šok turške populacije. Tako sem se kmalu naučila, da če si moram obrisati nos, to naredim zelo diskretno oz. se kam umaknem. Tako delajo Turki in no "ko si v Rimu, delaj kot Rimljani".

Če boste povabljeni h komu domov, boste najprej opazili navado sezuvanja čevljev pred vhodom v hišo. Ponavadi so vam zatem ponujeni tudi copati (znano kajne?). A tudi, če copat ni, se vsekakor in v vsakem primeru pred pragom sezujemo. Druga stvar, ki se vam bo dobesedno zaletela v obraz je poljubljanje. Tako kot Italijani, Španci itd. se imajo tudi Turki navado v pozdrav dvakrat poljubiti. Morda zna to kakšnega Slovenca presenetiti, saj tega v naši kulturi nismo ravno vajeni. Tako je tudi na odhodu, pocmokajte vsakega posebej in se zahvalite za gostoljubje. Opazili boste, da starejšim osebam mladi izkažejo spoštovanje tudi tako, da jim poljubijo roko in se nato z njihovo roko dotaknejo čela. Zelo prisrčno, morda lahko poizkusite tudi sami, vendar tega od vas nihče ne pričakuje.

Pri vseh stvareh glede moških in žensk je v Turčiji dobro biti pozoren na to, da le gre za islamsko državo.

A vendar so Turki do tujcev precej prizanesljivi. Mnogo "napakic", ki sicer veljajo za Turke se tujcem odpustijo.

Nekaj koristnih fraz
Merhaba - Živjo 
Günaydın - Dobro jutro
İyi Günler - Dober dan
İyi Akşamlar - Dober večer
Görüşürüz - Se vidimo
Hoşça kal - Nasvidenje
Afiyet olsun - Dober tek
Nasılsın? - Kako si?
Nasılsınız? - Kako ste
Sen nasılsın? - Ti kako si?
İyiyim - Dobro sem.
Teşekkürler - Hvala.
Ne kadar? - Koliko stane?
Çok fazla! - Preveč!
Bu - To
Şu - Tisto
Su - Voda
Portakal - Pomaranča
Portakal suyu - Pomarančni sok
Afedersiniz - Oprostite
Nerede? - Kje? Kje je?
Ne? - Kaj?
Pardon - Oprostite
Evet - Ja
Hayir - Ne
Güzel - Lepo
Çok güzel - Zelo lepo
Büyük - Veliko
Küçük - Majhno
Şehir - Mesto
Köy -Vas

Števila: 1 bir, 2 iki, 3 uč, 4 dort, 5 beš, 6 alti, 7 yedi, 8 sekiz, 9 dokuz, 10 on. 20 yirmi, 30 otuz, 100 yuz.
25 yirmi beš. (sistem imajo kot naši južni bratje: preprosto dvadeset pet in ne petindvajset)

Kar nekaj je besed, ki so vam znane že iz domače uporabe ali iz angleščine in si jih lahko zapomnite. Take besede so na primer: çay (čaj), pantalon (hlače), tişört (majica), şal (šal), poğaça (pogača), maymun (opica), kahve (kava), kral (kralj), televizyon, telefon in mnogo drugih. Besed börek (burek) in kebap verjetno ne rabim niti omenjati.



Turščina gre po principu 'piši kao što govoriš' tako, da je za Slovence branje zelo lahko in smo v njem zelo dobri. Nekaj posebnosti so določene črke, ki pa nam tudi niso preveč tuje: ''C'' beri ''Đ'', ''Ç'' beri ''Č'',  črko ''Ğ'' se med branjem preskoči, recimo besedo "sağol'' se bere kot ''saol''. Črko ''J'' preberemo kot ''Ž'', ''Ş'' se bere ''Š'', ''Ö'' in ''Ü'' se bereta kot v nemščini, in ''Y'' se bere kot naš ''J''. Posebnost sta še''I'' in ''İ'' s tem, da se ''İ'' s pikico bere kot naš ''I'', ''I'' brez pikice pa kot naš ''polglasnik e''.


Komentarji

  1. dobre predpriprave pred odhodom v Turčijo....

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala. Če vas pa še kaj dodatnega zanima, z veseljem odgovorim :)

      Izbriši

Objava komentarja

Facebook